Ko sem bila mala, sem se počutila zelo osamljeno z mojim imenom. Lana. Uhhh …! Zakaj ne Petra? Tako zelo sem si želela biti »Petra«…

Potem pa mi je mami povedala zgodbo. Zgodbo o tem, kako si je želela deklico* z modrimi očmi, barve lanenih cvetov … in da ji bi dala ime Lana.

*Sin bi bil Martin, ker prvi sin pri Stojanih je vedno Martin … razen, če »pade na sekir’co«, kot je rekel moj Deda Martin 😉… v tem primeru je Alja … al pa Lana. Prosim odpustite politično nekorektnost mojemu pokojnemu dedu – rojen je bil 1913 leta

Da sem dokaj zgodaj v svojem življenju razumela kaj pomeni, ko mal’ ven štrliš – ko si te vsi zapomnijo (ker pač nisi »Petra«) se je kasneje izkazalo za darilo; kmalu sem razumela kako pomembna je zgodba, ki nam pomaga sprejeti in procesirati informacije in čustva.

Že vidite povezavo z brandi?

Že slutite kako pomembno je biti drugačen in kako pomembna sta glas in zgodba branda, ki vas povezujeta z vašim “plemenom**”?

**več o tem kaj je »vaše pleme« in zakaj je pomembno, najdete tukaj.

Nazaj na zgodbe!

Moja je redko tekla naravnost kot avtocesta. Še vedno ovinka in je polna postankov na razglednih točkah.

Pri 4 letih sem vedela samo, da si želim igrati violino in plesati balet. Z baletom se ni izšlo, z violino je šlo bolje. Ko sem zrasla, sem presedlala na violo in se družila z njo vse do vrat glasbene akademije, ki jih nisem nikoli prestopila.

Sem se pa v 15. letih igranja v godalnem in komornem orkestru … in v kvartetu, naučila, poslušati in slišati.

Naučila sem se slediti navodilom in voditi ter oceniti, kdaj je nujno treba narediti po svoje …

Naučila sem se “v nulo” vedno oddelati in odigrati svoj del partiture, pa če še tako majhen (picikato podlaga viol, pod violinskim solom Vivaldijeve Zime na primer) – ker vsak delček je pomemben za končen vtis.

OK!

Nazaj na mojo ovinkasto pot…

Nisem samo oblikovalka in brand strateginja, nisem samo “kick a**s” projektna vodja*** in maestra design thinkinga – to bi bilo preveč “naravnost”.

Sem tudi ljubiteljica jezikov. V jezikih sanjamo, se ljubimo, proslavljamo in poslavljamo, … Rada imam kako jeziki povezujejo naše zgodbe, svetove in kulture in kako so zemljevid sorodstvenih vezi narodov. Študij indologije in filozofije, kamor sem presedlala iz študija arhitekture, mi je dal veliko širine in znanj, ki so raketno gorivo za mojo kreativnost.

Za povrhu znam biti tudi dolgočasno sistematična (hvala deda Martin, da si me okužil s strojniško natančnostjo in mojemu potrpežljivemu možu, ki me še vedno spomni kako pomembna je), še posebej ko začnem z novim projektom.

Rada imam roke

Pa ne tiste, ki prijemajo, se rokujejo, rišejo in gnetejo … ampak »roke« z ozkim o-jem. Ko rok postavim(o), se ga držim(o). Enako velja za dogovore.

Ko sem bila vodja marketinga in vodja projektov razvoja novih izdelkov v velikih, tehnično-proizvodnih podjetjih, sem te izkušnje nadgradila še s študijem ekonomije in marketinga. Odprl se mi je nov pogled na to, kaj podjetja (še posebej razvojno tehnološka in proizvodna) zares rabijo.

Po 20+ letih dela sem svoje znanje in izkušnje podčrtala še z Level C certifikatom za brand stratega pri zvezdi brandov, Andiju Staru, in starosti oblikovanja blagovnih znamk, Martyu Neumeierju (#gogoogle).

Če ste zdržali z branjem do tu – hvala.
To pomeni, da sem “ugrabila” vašo pozornost in (upam) nahranila vašo radovednost.

Moja pot ovinka naprej. Vloge, v katere vstopam, si sledijo in vsaka me obogati in izgradi, vsaka obrusi še kakšno mojo faseto.

Podobna sem vam … podobna sem – tebi.

Lovim čas, čeprav ga je za vse dovolj. Bojim se smrti, čeprav vem, da je mehka in mirna, ko ji prideš blizu. Hrepenim po ljubezni, čeprav je moje življenje prepojeno z njo.